Izpostavljenost prevelikemu stresu

Stresna reakcija organizma je v osnovi obrambna reakcija telesa na nevarnost, ki jo človek zazna - telo naravna na pozicijo »beg ali boj«. Naši možgani zaznajo nevarnost, preko avtonomnega živčnega sistema pošljejo signale žlezam z notranjim izločanjem (nadledvičnici, ščitnici,…) za povečano izločanje stresnih hormonov, med katerimi so najpomembnejši adrenalin, kortizol in ščitnični hormoni. Pospeši se bitje srca, dihanje, poveča se prekrvavitev mišic, zmanjša se prekrvljenost notranjih organov. Kortizol pospeši katabolne procese: razgradnjo lipidov, sladkorjev, proteinov in s tem opremi organizem z več energije za boj in obrambo. Čeprav je ta mehanizem v osnovi zaščiten, je v pogojih sodobnega sveta pogosto škodljiv, saj se nam vklaplja prevečkrat, oseba pa pogosto nanj ne more in ne sme reagirati z »bojem ali begom«, saj bi izpadla neprilagojeno in neustrezno v danih družbenih okoliščinah. Svoj strah, jezo, prizadetost pogosto zadržuje v sebi, sprožena, a neizživeta stresna reakcija v telesu pa njemu samemu škoduje. Predvsem škoduje imunskemu sistemu, ki se izčrpava in posledično ne zmore opravljati svoje obrambne vloge optimalno.

Pogoste stresne situacije, ki smo jim izpostavljeni v sodobni družbi so: izguba ali menjava zaposlitve, neurejene razmere na delovnem mestu, mobing, selitev, nesoglasja med zakonci, ločitev, neurejene bivalne razmere, brezposelnost, finančne stiske,…Nekatere stresne situacije so stalnice že skozi stoletja:  telesna poškodba, bolezen, vročina, mraz, hrup, pretiran telesni napor, telesno nasilje, smrt ljubljene osebe,…